Archive for maj 11th, 2007
Helsinki/deveti dan/generalka finalistov
Ponovno se mi je ponudila prilika snemati prvo generalko – tokrat finalistov, tudi danes zahvala gospodu Radicu iz RTV Slovenija. Generalka je potekala gladko, voditelja lustkana kot vedno, pridruzila pa se jima je tudi sovoditeljica ali bolje receno saljiva komentatorka s terena. Kako in kaj – vec jutri. Sam sou zacnejo “Lordi” – pricakovano, folk dozivi skoraj orgazem – tudi pricakovano. Publika nato najbolj znori pri njihovi varovanki, po bucnosti aplavza pa ji je verno sledila tudi Alenka, ki je napovedano vnaprej varcevala z glasom in je najtezji del skladbe samo markirala. Dvorana je bila nabito polna, ceprav je bilo potrebno za karto odsteti kar debele denarce. Vse gladko do konca in pripravljeno za jutri.
Da pa prijetnih dogodkov za danasnji dan kar ni bilo konca, je poskrbel ravno omenjeni gospod Radic, ki me je prosil, ce bi lahko posnel prispevek za RTV Slovenija. Tako sem imel priliko obiskati “backstage” in znamenito “green room”, seveda po mnogih kontrolah in s posebno spremljevalko, ki me je vodila pri slehernem koraku. Posnel sem dve izjavi Alenke Gotar ter izjavo pomocnika direktorja RTV Slovenije, gospoda Igorja Pirkovica. Ker je to moje prvo sodelovnaje z nacionalko, sem imel kar nekaj treme, kamen pa se mi je odvalil, ko so iz Ljubljane sporocili, da so zadovoljni s kvaliteto posnetega. Yeeeeeh! Vsi prispevki so bili in se bodo objavljeni v TV dnevniku.
Za konec se to – celotna slovenska ekipa, se posebej Alenka Gotar, Polona Furlan in Ursa Mravlje se iz srca zahvaljujejo OGAE Slovenija za nesebicno podporo vceraj v dvorani in v novinarskem srediscu. Spet ganljivo, spet prisrcno.
Eryikööllalayynenn
2 komentarji maj 11, 2007
Malo tu, malo tam…
Kako Vam, dragim bralcem nasega bloga, kar najasneje prikazati ali orisati Finsko, prebivalce ter njihov nacin zivljenja. Bom poskusal kar s cimbolj podrobnim opisom. Lepega vecera smo se odpravljali proti Rastili, nasemu kamperju in bili grozovito utrujeni. Pravzaprav je bilo to pred dvemi dnevi. OK, stopimo s tramvaja, se spustimo po dolgih tekocih stopnicah, na koncu pa se nam zgodi neverjetna dogodivscina. Takole je bilo: proti nam gresta dve mladi dekleti, blizu 17, 18 let in sta odsli na tekoce stopnice. Ena rahlo pijana, druga naklana do konca. Komaj je stala. In, ker se je slednja (tista naklana do konca, o njej bo vecina govora v tem prispevku malo bolj obirala, lahko bi rekli “ohmetkvala”, je bila ta prva ze nekje na pol poti navzgor, ko je njeni kolegici zmanjkalo tal pod nogami. Nekje po petih metrih jo je vrglo nazaj, njene noge so bile obrnjene navzgor, potem pa se je zacelo. Hotela se je vstati, izpustila je svojo majhno rdeco torbico iz rok in….se vrtela. Padala je non-stop nazaj, kakih 30 sekund in vmes zadela z glavo ob rob tekocih stopnic. Sami nismo vedeli, kaj bi naredili. Sam sem razmisljal, da bi skocil in jo “podpolcal” z nogami, a (kot sta rekla druga dva , kje bos ustavil 80 kg tezko zensko, ki jih ima v tem stanju vec kot 100 kg. Ko je KONCNO nekdo pritisnil rdec STOP gumb, so se stopnice ustavile. Poglej nanjo je bil velicasten. Svoje najlonke je imela nekje na bedrih, polne lukenj, tangice so pogledale ven, lezala je tam kot kip ter v tistem prileti njena frendica in jo klice poi menu, ona pa samo….aaa.aa.a.a….aaaaa..a.a.aaaaaaaa, stokanje od bolecin. Istocasno priletita dva VARDISJA, po mojem redarja ali nekaj takega. Jo dvigneta, pomagata do stolov in cakajo, da se baba vsaj malo zbrihta. Ko pokaze vsaj malo nasmeska na obrazu, je spregovoril kamerman ( Erikulajlajanen, ali karkoli je ze), da se je komaj zadrzuje, da ni kar tam prasnil v smeh. Da se je vrtela, kot odojek na raznju.
Pa nasih “drugacnih” izkusenj na Finskem se ni bilo konec. Vceraj, po polfinalnem izboru, smo odsli v press center, na tiskovno konferenco. Bili smo clani tistih desetih delegacij, ki smo bili noter. Bili smo udelezenci finala. Obcutka se ne da opisati. Bilo je nepojemljivo. Poleg nas so stali Makedonci, pred nami Srbi in morda se slisi trapasto, a navijanje Jugoslavija, Jugoslavija, je izzvalo salve smeha v dvorani, Srbi in Makedonci so pristopili k navijanju. Ko je objokana Alenka odsla iz tiskovnega sredisca, smo odsli nazaj v press center ter v domovino pokazali slike. Samo za Vas. Iz dvorane smo odhajali ob 3.10h. Zraven nas treh sta bila se zakonca Stupar in vseh pet je dobilo taksi do EuroCluba.Tam pa so se presenecenja nadaljevala. Takoj, ko je taksist ustavil pri EuroClubu, je pristopil nekaksen redar in nam rekel, da ne moremo noter, ker je zaprt. No ja, a je to razlog, da ne smemo iz taksija, je bilo moje vprasanje. Svojo drugacnost so pokazali tudi nekaj minut ter ur kasneje. Seveda se zgodba nadaljuje pred EuroClubom, ko smo vseeno izstopili iz taksija. Videli smo, kako pevcu iz Islandije niso (kljub posebnemu vabilu, ki ga je imel pri sebi) dovolili v EuroClub. Pokazal je svoj sarm in zatrta vrocekrvnost je prisla na dan. Posebno vabilo je enemu od redarjev vrgel naravnost v glavo. Takoj za tem smo slisali kricanje nasega avtorja skladbe, Andreja Babica, kako je poskusal priti noter. Ker je bila komunikacija izjemno enosmerna (Babic je prosil in moledoval, redarji pa zgolj ponavljali, da ne more noter), se je Babic posluzil tistega znamenitega reka, da govori tako, da ti bo lazje. Seveda v svojem jeziku – popizdil je kot se sika…, a glej ga zlomka, tudi on se MORA vdati. Mi dozivimo se eno prisilo takoj za tem, ko nam predhodni redar omeni, da ce ne gremo na taksi, se moramo umakniti iz plocnika. Na moje vprasanje zakaj, sem dobil odgovor, da zato, ker nas je on prosil !!! Ker se vse zapira tam okoli 3.30h (se enkrat preberite: VSE se takrat zapira), smo cez cesto zagledali odprt McDonald`s in………koncali tam. Sedaj pa za ilustracijo: hoteli smo slaviti uvrstitev v finale in ga, a v McDonald`s-u s pomfrijem in coca-colo !!! Katastrofa. Seveda tudi ta ni bil odprt dolgo in ob 4h so nas metali ven. Pa lepo v vrsto za taksi, dobimo eno priletno zensko in zacne voznjo. Vozi ekstremno pocasi, ceprav ima hudo dober avto z zatemnjenimi stekli. Erikulajlajanen jo je ze hotel vprasati, ce je kaj narobe z avtom, ko nas je….vrglo naprej. Zenscina je zabremzala masino in v daljavi smo videli policijsko racijo. OK, pac policija ustavlja avtomobile. Na tripasovnici je stalo kakih 8 policistov zdruzenih v en pas. Pomislil sem, da so nekje oropali banko. Pa pregledujejo vse avtomobile. Naslednji prizor pa si bom zapomnil do konca zivljenja. Ko je taksistka prispela do enega od njih, je odprla okno, policaj je vzel iz vrecke frulico, jo nastavil na alkotest, ona pihne v frulico za 2 sekundi, on precekira stopnjo alkoholiziranosti in ji dovoli, da nadaljuje voznjo. Katastrofalen obcutek. Padem v grozen krohot. Meni je to smesno. Taksistki pac ne. Po nekaj minutah krohota me zapade totalen sok, kako je kaj takega sploh mogoce. To je zame nepojmljivo. Pridemo do kampa, zapelje nas do kamperja, ura je pozna (ali zgodnja), bilo je okoli 4.30h, zunaj ze dan (svetlo, kot podnevi), le temperatura je bila 3C. Mi pa v smeh, ker smo zraven nas videli 2 sotora, ljudje so v njem kampirali !!!!! Poleg tega, da se marsikdo cudi nam, da smo na hladnem severu s kamperjem, oni pa kampirajo !!! In se ena stvar, ki gre nam trem v velik plus. Res je, da spimo v kamperju, da je zunaj hladno, da imamo do kopalnice slabih 100 m, da se prilagajamo razmeram, a vseeno…….. Ko pridemo v press center smo svezi, stusirani ter diseci. Marsikateri so placali visoke zneske za hotelske sobe, njihov vonj pa je ogaben. Se ena zmaga za nas. Ja, tale vrvez se stopnjuje in kmalu bomo morali nazaj. Nazaj domov. Hej, tako kmalu pa tudi ne. Caka nas finale. Finale Pesmi Evrovizije 2007. Lahko izboljsamo dosedanjo najboljso naso uvrstitev, 7. mesto ? Lahko zmagamo ? Karkoli bo, nedvomno bomo porocali o ozadju izbora.
Miran Cvetko
Add a comment maj 11, 2007
“SLOVENIJA GRE NAPREJ…”
Pa je za nami – polfinalni vecer, bilo je super, se posebej za Slovence, saj smo se koncno prebili naprej v finalni del tekmovanja. Vzdusje v dvorani je bilo enkratno, prava zurka in pisanica razlicnih jezikov, kultur, obicajev…
Tezko smo pricakali minute, ko je prislo do objave izida glasovanja in ko smo zaslisali SLOVENIJA – naprej itak veste… Tiskovna konferenca, ki se je pravkar koncala, se je odvijala v glasnem vzdusju. Vsi smo bucno pozdravljali predstavnike svojih drzav. Alenka je bila zelo ganjena in hkrati vesela. Mi pa zelo glasni in se bolj veseli. Tezko je opisati atmosfero v novinarskem srediscu, enostavno je bilo potrebno biti zraven. Takorekoc – Vzhod je zmagal nad Zahodom in to po mnenju novinarjev zato, ker so ljudje siti enih in istih stanc po vzoru MTV-ja, raje stavijo na glas in izvirnost glasbe.
Nase napovedi so se uresnicile le delno, se najslabse moja, vsi trije pa smo ponosni, da je med zmagovalkami “Cvet z juga”. Tukaj ni pomote. Danes je lepo biti Slovenec v Helsinkih, hvala – Alenka!!!
Eryikööllalayynenn
6 komentarji maj 11, 2007
