Posts filed under: ‘Helsinki – kar tako‘




Malo tu, malo tam…

Kako Vam, dragim bralcem nasega bloga,  kar najasneje prikazati ali orisati Finsko, prebivalce ter njihov nacin zivljenja. Bom poskusal kar s cimbolj podrobnim opisom. Lepega vecera smo se odpravljali proti Rastili, nasemu kamperju in bili grozovito utrujeni. Pravzaprav je bilo to pred dvemi dnevi. OK, stopimo s tramvaja, se spustimo po dolgih tekocih stopnicah, na koncu pa se nam zgodi neverjetna dogodivscina. Takole je bilo: proti nam gresta dve mladi dekleti, blizu 17, 18 let in sta odsli na tekoce stopnice. Ena rahlo pijana, druga naklana do konca. Komaj je stala. In, ker se je slednja (tista naklana do konca, o njej bo vecina govora v tem prispevku  malo bolj obirala, lahko bi rekli “ohmetkvala”, je bila ta prva ze nekje na pol poti navzgor, ko je njeni kolegici zmanjkalo tal pod nogami. Nekje po petih metrih jo je vrglo nazaj, njene noge so bile obrnjene navzgor, potem pa se je zacelo. Hotela se je vstati, izpustila je svojo majhno rdeco torbico iz rok in….se vrtela. Padala je non-stop nazaj, kakih 30 sekund in vmes zadela z glavo ob rob tekocih stopnic. Sami nismo vedeli, kaj bi naredili. Sam sem razmisljal, da bi skocil in jo “podpolcal” z nogami, a (kot sta rekla druga dva , kje bos ustavil 80 kg tezko zensko, ki jih ima v tem stanju vec kot 100 kg. Ko je KONCNO nekdo pritisnil rdec STOP gumb, so se stopnice ustavile. Poglej nanjo je bil velicasten. Svoje najlonke je imela nekje na bedrih, polne lukenj, tangice so pogledale ven, lezala je tam kot kip ter v tistem prileti njena frendica in jo klice poi menu, ona pa samo….aaa.aa.a.a….aaaaa..a.a.aaaaaaaa, stokanje od bolecin. Istocasno priletita dva VARDISJA, po mojem redarja ali nekaj takega. Jo dvigneta, pomagata do stolov in cakajo, da se baba vsaj malo zbrihta. Ko pokaze vsaj malo nasmeska na obrazu, je spregovoril kamerman ( Erikulajlajanen, ali karkoli je ze), da se je komaj zadrzuje, da ni kar tam prasnil v smeh. Da se je vrtela, kot odojek na raznju. 

Pa nasih “drugacnih” izkusenj na Finskem se ni bilo konec. Vceraj, po polfinalnem izboru, smo odsli v press center, na tiskovno konferenco. Bili smo clani tistih desetih delegacij, ki smo bili noter. Bili smo udelezenci finala. Obcutka se ne da opisati. Bilo je nepojemljivo. Poleg nas so stali Makedonci, pred nami Srbi in morda se slisi trapasto, a navijanje Jugoslavija, Jugoslavija, je izzvalo salve smeha v dvorani, Srbi in Makedonci so pristopili k navijanju. Ko je objokana Alenka odsla iz tiskovnega sredisca, smo odsli nazaj v press center ter v domovino pokazali slike. Samo za Vas. Iz dvorane smo odhajali ob 3.10h. Zraven nas treh sta bila se zakonca Stupar in vseh pet je dobilo taksi do EuroCluba.Tam pa so se presenecenja nadaljevala. Takoj, ko je taksist ustavil pri EuroClubu, je pristopil nekaksen redar in nam rekel, da ne moremo noter, ker je zaprt. No ja, a je to razlog, da ne smemo iz taksija, je bilo moje vprasanje. Svojo drugacnost so pokazali tudi nekaj minut ter ur kasneje. Seveda se zgodba nadaljuje pred EuroClubom, ko smo vseeno izstopili iz taksija. Videli smo, kako pevcu iz Islandije niso (kljub posebnemu vabilu, ki ga je imel pri sebi) dovolili v EuroClub. Pokazal je svoj sarm in zatrta vrocekrvnost je prisla na dan. Posebno vabilo je enemu od redarjev vrgel naravnost v glavo. Takoj za tem smo slisali kricanje nasega avtorja skladbe, Andreja Babica, kako je poskusal priti noter. Ker je bila komunikacija izjemno enosmerna (Babic je prosil in moledoval, redarji pa zgolj ponavljali, da ne more noter), se je Babic posluzil tistega znamenitega reka, da govori tako, da ti bo lazje. Seveda v svojem jeziku – popizdil je kot se sika…, a glej ga zlomka, tudi on se MORA vdati. Mi dozivimo se eno prisilo takoj za tem, ko nam predhodni redar omeni, da ce ne gremo na taksi, se moramo umakniti iz plocnika. Na moje vprasanje zakaj, sem dobil odgovor, da zato, ker nas je on prosil !!! Ker se vse zapira tam okoli 3.30h (se enkrat preberite: VSE se takrat zapira), smo cez cesto zagledali odprt McDonald`s in………koncali tam. Sedaj pa za  ilustracijo: hoteli smo slaviti uvrstitev v finale in ga, a v McDonald`s-u s pomfrijem in coca-colo !!! Katastrofa. Seveda tudi ta ni bil odprt dolgo in ob 4h so nas metali ven. Pa lepo v vrsto za taksi, dobimo eno priletno zensko in zacne voznjo. Vozi ekstremno pocasi, ceprav ima hudo dober avto z zatemnjenimi stekli. Erikulajlajanen jo je ze hotel vprasati, ce je kaj narobe z avtom, ko nas je….vrglo naprej. Zenscina je zabremzala masino in v daljavi smo videli policijsko racijo. OK, pac policija ustavlja avtomobile. Na tripasovnici je stalo kakih 8 policistov zdruzenih v en pas. Pomislil sem, da so nekje oropali banko. Pa pregledujejo vse avtomobile. Naslednji prizor pa si bom zapomnil do konca zivljenja. Ko je taksistka prispela do enega od njih, je odprla okno, policaj je vzel iz vrecke frulico, jo nastavil na alkotest, ona pihne v frulico za 2 sekundi, on precekira stopnjo alkoholiziranosti in ji dovoli, da nadaljuje voznjo. Katastrofalen obcutek. Padem v grozen krohot. Meni je to smesno. Taksistki pac ne. Po nekaj minutah krohota me zapade totalen sok, kako je kaj takega sploh mogoce. To je zame nepojmljivo. Pridemo do kampa, zapelje nas do kamperja, ura je pozna (ali zgodnja), bilo je okoli 4.30h, zunaj ze dan (svetlo, kot podnevi), le temperatura je bila 3C. Mi pa v smeh, ker smo zraven nas videli 2 sotora, ljudje so v njem kampirali !!!!! Poleg tega, da se marsikdo cudi nam, da smo na hladnem severu s kamperjem, oni pa kampirajo !!! In se ena stvar, ki gre nam trem v velik plus. Res je, da spimo v kamperju, da je zunaj hladno, da imamo do kopalnice slabih 100 m, da se prilagajamo razmeram, a vseeno…….. Ko pridemo v press center smo svezi, stusirani ter diseci. Marsikateri so placali visoke zneske za hotelske sobe, njihov vonj pa je ogaben. Se ena zmaga za nas. Ja, tale vrvez se stopnjuje in kmalu bomo morali nazaj. Nazaj domov. Hej, tako kmalu pa tudi ne. Caka nas finale. Finale Pesmi Evrovizije 2007. Lahko izboljsamo dosedanjo najboljso naso uvrstitev, 7. mesto ? Lahko zmagamo ? Karkoli bo, nedvomno bomo porocali o ozadju izbora.

Miran Cvetko

Advertisements

Add a comment maj 11, 2007

Helsinki cez dan

Nekaj slikic s krajsega sprehoda…

Add a comment maj 11, 2007

Nase napovedi

Dve uri pred zacetkom polfinalnega tekmovanja si ekipa v Helsinkih drzne napovedati, kdo izmed polfinalistov naj bi se prebil v finalni del tekomovanja.

Erik: Slovenija, Bolgarija, Ciper, Belorusija, Danska, Srbija, Malta, Andora, Latvija, Svica.

Gorazd: Ciper, Belorusija, Svica, Danska, Srbija, Makedonija, Malta, Slovenija, Turcija, Latvija.

Miran: Belorusija, Srbija, Makedonija, Danska, Slovenija, Latvija, Norveska, Moldavija, Bolgarija, Nizozemska.

Koliko so nase napovedi tocne, pa za cez nekaj uric.

Lep in miren vecer vsem, ki boste spremljali Pesem Evrovizije 2007 iz Helsinkov.

Add a comment maj 10, 2007

Slovenska ambasada v Helsinkih

Njegova ekscelenca, gospod Vojislav Suc, veleposlanik Republike Slovenije na Finskem, je dne 8.5.2007 ob 20. uri priredil svecan sprejem za slovensko delagacijo in goste.

Sprejem na veleposlanistvu se je zacel z majhnim presenecenjem za nas, saj smo bili prvi obiskovalci. Kot po cudezu, tam smo bili tri minute prej in cakali na ostale. Saj veste, da to ni v navadi nas, OGAE Slovenija. Ponavadi zamujamo na vsako stvar. Sprejel nas je odpravnik poslov, ker je bil veleposlanik zal zadrzan in je bil na poti. Od nase delegacije nastopajocih je manjkala Alenka, ker se je bala prehlada, saj so cakali dve generalki danes. Druzenje je bilo sprosceno, brez dolgega uradnega protokola z nagovorom. Malo kasneje se nam je pridruzil tudi sam veleposlanik, gospod Vojislav Suc. Nasa delegacija je vseeno imela eno osebo vec. Iz Hrvaske je prisla Adrijana, zena Andreja Babica, ki nas je bila izjemno vesela. Tam so bili tudi stirje studentje ekonomije v Helsinkih, ki so pomagali na glavnem Trgu za promocijo nase drzave. Od najvisjih predstavnikov RTV Slovenija so bili Aleksander Radic, vodja delegacije, gospod Edo Brzin, producent razvedrilnega programa, gospod Igor Pirkovic, pomocnik programskega direktorja RTV Slovenija ter novinarji Mojca Mavec, komentatorka TV Slovenija, Aida Kurtovic ter Jernej Vene, novinarja Vala 202, Desire Vesenik iz Radia HiT ter mi trije. Pogostitev je bila bolj skromna, kar je pravilno, da se ne trosi denarja v tri dni. Malo smo pokramljali med seboj, tudi z gospodom veleposlanikom. Skromno, a zelo prijetno druzenje je prekinil gospod Pirkovic, ki je oznanil, da se zahvaljuje za sprejem na veleposlanistvu. Po pravici povedano smo sele takrat videli, da se ura nagiba proti polnoci. Tudi mi smo se poslovili in se odlocili, da gremo novim zmagam na proti. Vceraj smo se popolnoma pravilno odlocili in seveda zmagali, ko smo bili enotnega mnenja, da gremo spat. Nic posebnega ni bilo v EuroClubu, vse kilograme opreme smo lepo popokali nase in………domov. Rastila vabi. Kamerman ter fotograf sta sanjala pommes frites ter hot-dog in tik pred nasim zacasnim domom je pumpa, ki je odprta 24 ur. Hot dog so imeli, ocvrtega krompircka pa ne. Pocasi smo hodili proti nasi dnevni sobi na kolesih, za nami se je posteno kadilo. Iz ust, seveda.

Miran Cvetko

Add a comment maj 8, 2007

“Welcome party”

“Welcome party” se je zgodil. Odprli so vrata velike dvorane Finlandia (kako na vodko spominja, kajne) priblizno okoli 20h po lokalnem casu in zadeva naj bi trajala le tri ure. Saj kaj hudo niso podaljsali, a ravno vunbacitelji tudi niso tezili, da moramo zapustiti prizorisce. Se kaj? Ja, kaj se je dogajalo vmes, Vas najbrz zanima. Prispeli smo tja skupaj z Desire (novinarka radia HiT Domzale) dovolj zgodaj z vso mozno opremo. Tehnicno seveda. Bolj smo se osredotocili na to, da ne pozabimo vzeti kaksen kabel, kasno kaseto premalo, mikrofone, vabila, akreditacije, cigarete, metro karte, kot pa na………..obleke. Ko smo prislai tja, se nam je zdelo, da smo obleceni tako grozno, saj se je letos folk spedenal v nulo. Saj ne, da bi se sramovali, ampak…… navadne kavbojke, pulover, kup ruzakov ter vsega zraven, kar veliko stevilo prisotnih si je nadelo obleko. Nekatere zenske so (spet) pretiravale. Tiste, ki so pac hotele izstopati, so si nadele obleko v kaksni kriceci barvi ali v lepi modri obleki z belimi nogavicami (ubijalkami strasti*) ali pa so se oblekle pomanjkljivo. Tezko je biti “navaden” obiskovalec, ker te enostavno nihce ne opazi. To so nekateri dobro videli lani (govorim o moskih predstavnikih), ko so lahko pri temperaturah 30C+ pokazali vse svoje bicepse, tricepse itd. Letos je tistih, ki so izjemno razocaranih zaradi Finske na tone. Pa ne zaradi hrane, vreme je krivo, ljudje bozji. Lansko leto po koncu Evrosonga v Atenah jih je milijauznt odslo v fitness, plezali po raznoraznih napravah za oblikovanje telesa, zadnjih nekaj dni urejevalo termine z najbolj znanim in dragim frizerjem v svojem mestu, potem pa pridejo sem……..VSE JE SLO V NIC. Tukaj je enostavno treba imeti pulover ter bundo, velikokrat sto € je slo v nic za razne zeleje ter lake za lase. Tukaj piha veter in vsem se unicuje frizura. Vceraj pa so nekateri (oni in one) prisli na svoj racun. Pokazali so, ce se je kaj dalo pokazati. Ob zacetku orkester, pozdravni govor stirih gospodov (eden je bil zupan Helsinkov, drugi Svante Stockeliuss – a to prav pise ??? , drugih dveh se ne spomnim) ter dva kuharja. Zacela sta z govorom, koncala z bucnim aplavzom. Tista dva smrkavca (stara nekje med 16 in 18 let) sta uprizorila glasbeno-plesni show. Eden je samo dajal takt v mikrofon (kar tri razlicne takte naenkrat!!!), drugi pa se je zvijal kot najbolj nevarna kaca. Bilo je super. S kamermanom sva hodila naokoli in delala intervjuje. Prav neverjetno je, kako so naju hoteli skoraj prevrniti, ko se je pojavil Sarbel (Grcija) ter Belorus. Kamer nikoli konca in kraja, bila sva na pravem mestu ob pravem casu, ko se je pojavila Alenka skupaj z Latvijci. Odpeli so pesem ali dve in naokoli kamer na tone. Aplavz pa (spet) tak, da grejo kocine pokonci. Najbolj oblegani so bili Spanci, Grk ter Belorus, najmanj pa Nizozemka, Andorci ter Norveska. To pomeni tudi to, da so stali sredi dvorane kot kipi, njihovi manegerji ter tiskovni predstavniki pa so hodili do kamermanov ter novinarjev z mikrofoni in prav prosili, ce bi lahko naredili intervju. Malo cudno, kajne ? Hrane je bilo dovolj, na vseh mizah veliko, a vse povsod je bila enaka. Enkraten mariniran prsut s poprom in smetanovim dresingom, dve vrsti solate, zelena s krompirjem (tega je bilo bolj malo) ter krompirjebva solata s cebulo. Losos je bil po podatkih Eryikulll…ainena) narejen odlicno, pijaca pa je bila vsaj zame velik problem. Od serviranega rdecega in belega vina ter piva (seveda nicesar alkoholnega ne pijem), je bila na voljo le se voda. Ta pa je bila podobnega okusa, kot kaksna domaca sterna na kmeckem dvoriscu. Hrano in pijaco so okoli 23h elegantno pospravili, ceprav je bilo se vsega na voljo v velikih kolicinah. Tako se enostavno znebis gostov. Nasa delegacija je ponovno delovala mirno, sprosceno, brez pretiravanja, pretiranega zuranja ter popivanja. Tokrat popolnoma uglajeno, profesionalno. Tik pred izhodom se opravicim Karolini (makedonski pevki), ker nisem izpolnil obljube izpred dveh dni, da jo vabim na ples na Wecome party-ju. Seveda me je omenjena lepotica spet zabila nazaj in v sekundi sem odvrgel vse nahrbtnike, torbe jer jakno iz sebe ter zaplesal. Na zacetku se je sicer pritozevala, da ni glasbe in sta ostala dva clana ekipe OGAE Slovenije kar sama zapela” Strangers in the night”. Zaplesala sva valcek, na mojo veliko zalost nimamo niti ene same fotografije in tudi kamera je bila ugasnjena. Je bila pa prisotna vsa makedonska delegacija in od tam si bomo poskusali sposoditi en dokaz v obliki fotografije. Nekaj Vam povem, Karolina je CARICA!!! Zapustili smo poslopje z izjemnimi obcutki, bilo je super, po mojem mnenju velikooooo bolje kot v Atenah. Ko smo s taksijem odhajali proti domu, smo opazili dve finski besedi, ki Vam jih posiljam sedaj.

ELÄINLÄÄKETIETEELLINENTIEDEKUNTA pomeni Veterinarska fakulteta, SOHVAVAIHTOEHTOA pa pomeni pohistvo.

Danes sem med nakljucnimi mimoidocimi v press dvorani napravil anketo. Izbral sem 10 oseb, na vprasanje “Slovenija v finalu; da ali ne” je bil koncni rezultat 5:5. Danes odhajamo na ambasado in upamo, da bo tam vsaj tako dobro, kot je bilo pri Jozici lani. Potem pa Grsko-Ciprski party. Ker sem tole tipkal kar nekaj casa (crke so na tipkovnici drugace, kot pri nas), grem na zasluzeno kavo (vsak dan kupimo plocevinko za 0,99 € v Lidl-u) in pa cigaret. Ste se vsaj malo nasmejali prispevku ?

Miran Cvetko

6 komentarjev maj 8, 2007

Helsinki, mimogrede…

Nekaj malega smo Vam napisali o Helsinkih, o vremenu, seveda smo se spomnili, da bi vse bralce Bloga (mimogrede: izjemen obisk Bloga dnevno !!!), da bi Vam sporocili, kaksne so cene ter nekaj finskih besed. Torej, Ime glavne zelezniske postaje je RANTATIENTORI, eden izmed najbolj zanimivih ali smesnih stavkov je ÄLÄ ENÄÄ ODOTA , ALOITA JO TÄNÄÄN. Ne vem, a naj se cudim, zgrazam ali smejem.
Trgovine se ob sobotah zaprejo ob 18h, manjse trgovinice so odprte do 22h. Kasneje ni nicesar, kar mi imenujemo “Noc in Dan ” ali morda “Mercator 24 ur”. Mesto je (predvsem ob vikendih) v samem centru polno folka, vecina lokalov, klubov je tudi okoli glavne zelezniske postaje. Seveda se ga nabutajo z alkoholom, ce se le da, niso pa glasni. Primerjava med mojimi prejsnjimi Evrosongi je v “glasnosti” na ulicah sledec: V Turciji v Istanbulu leta 2004 so glasnost zaznamovali vozniki avtomobilov, skratka promet. Tam se je trobilo non-stop. V Grciji v Atenah lani je bila to tipicna Grska glasba iz lokalov, pubov ali klubov, pozno ponoci. Tu pa tam kaksen potepuski pes ali golobi nad tvojimi balkonskimi vrati (remember Morrigan & Co. room + sosednja soba). Letos v Helsinkih ni niti enega niti drugega. Ni dretja in vpitja pijanih Fincev, ampak kricanje ……galebov !!! Ah, vcasih pomislimo, da je to vpitje takoooooo odvec. Atene in Helsinki imata eno majhno skupno tocko: table, napisi so napisani dvakrat. V Atenah so bili napisi v cirilici ter nato v latinici, tukaj pa najprej v domacem jeziku, nato je vse v Svedscini.
Se za primerjavo nekaj cen, tako z ogleda po mestu :
pivo 0,33L: od 4 € naprej, v trgovini 2,50 € naprej; hamburger menu: od 6,40 € naprej; Enourna vozovnica za javni promet: 2,20 €, celodnevna 6 €, petdnevna pa 18 €; shish kebab: od 7,50 € naprej; in pa, dobro zajemite sapo in se pripravite: POVPRECNA PLACA na Finskem je 2.800 € !!! Saj ni cudno, da si lahko stvari dejansko tudi privoscijo.

Miran Cvetko

2 komentarja maj 7, 2007

Helsinki/cetrti dan/2. vaje drugih polfinalistov

Na gospodov dan smo si privoscili spanec, saj so se vaje zacele sele ob pol enajstih dopoldne. Ampak, kljub temu nismo bili pravocasni. Samo ena mala velika potreba ti lahko porusi ves sistem, a ne Erikulalajnen?? Zamudis metro, potem zaradi tega se tramvaj, pa zeleno luc na semaforju za pesce in adijo vaja Serifovicke. No, smo jo pa ujeli takoj po tiskovki, na kateri so razdelili tone njihovega promocijskega materiala – CDjev, kulijev, srckov…., in opravili z njo krajsi intervju, v katerem se je seveda postavila na zmagovalni oder po koncu Eurosonga. Samozavestno dekle, kajne? Tudi sama ekipa srbske nacionalne televizije zivi za sobotni finale in seveda triumf. Tako se dela s svojim predstavnikom, trdno je treba stati za njim in ga promovirat. Ah, tolikokrat premleta in prezvecena zgodba.
Podoben primer so Gruzijci, ki so zelo ponosni na svojo Sopho in njihov prvi nastop na Eurosongu. Njihovi novinarji in ekipa so v praznicnih oblekah in kravatah, oborozeni z vreckami, ki jih na skrivaj delijo nekaterim tukaj v tiskovnem srediscu. Podkupovanje ali le darezljivost?
No, ostali smo pri Srbih, njihove bekice so si na rob dlani obeh narisale polovico srcka, ki ga med molitvijo sestavijo. No, med molitvijo na odru, no, hm, med petjem Molitve na odru in pa nastavljanjem fotografom. Krasne gospodicne so.
Se trije slabi dnevi do konca vseh vaj, motivacija nam je malce upadla, se posebej, ker prihajajo slike na naso internetno stran z gromozansko zamudo, kot da bi veslale proti jugu in to ne dirket, saj veste, da se iz Baltskega morja pride v Sredozemlje mimo Anglije, ampak one podaljsajo pot se okoli Irske???!

Ker so letos nastopajoci zlahka dostopni in prisrcni, smo moralo po uri dremanja za racunalnikom dvignili in sedaj veselo tipkamo dalje. Ja. Kar veliko je k temu pripomogla Mojca Mavec, ki sedi nasproti nas. Ampak, gledanje v njen ljubek smejoc obraz nas rahlo zasanja in spet delo za trenutek obstane…..
No danes so nas mal zafrknili…. s kavo namrec. Vceraj je je bilo v tiskovnem srediscu na litre. Pa se dobra je bila. Danes pa je hladilnik prazen. Ocitno imajo dostavo enkrat tedensko. Zato smo poslali nasega predsednika v trgovino, tko da dobi se eno funkcijo vec – nakupovalec – da se bo lohk se bolj sopiril tle, hehe.
Ze tako hodi z dvignjenim grebenom po srediscu, ker ga je Karolina Goceva oznacila za lepotca 😉 . No malo sale mora biti. Res sta krasen par, kot lahko vidite na sliki.

Gorazd Povsic

Add a comment maj 6, 2007

Misel,

…. ki se mi je utrnila ob prebiranju postaj na metroju.

– “Zakaj so vse Finske knjige tako debele?”

– “Ker ni besede, krajse od pol metra.”

Eryikööllalayynenn

2 komentarja maj 6, 2007

Evo, porocilce…

Pa je nas komletni prvi dan za nami. Zbudili smo se popolnoma zakrknjeni, neprespani in seveda, v pricakovanjih novih dogodkov. Pot do dvorane traja malo dlje. Od kampa do metro postaje je 300 m pes, z metrojem 18 minut voznje, prestopanje na tramvaj ter nato kar 2 kilometra do dvorane pes. To se slisi vse super, samo eeeeeeeeeej, mraz in veter nas odbijata. Dvojno pregledovanje (dvorana in press center sta locena s 300 m hoje) vsega, kar prinesemo s seboj je pa res prevec. Da pa so sami Finci cudni, smo doziveli nekatera presenecenja. Omejitev hitrosti je bila 50 km/h, tudi resilec z vklopljeno sireno pelje po predpisih !!! Sami so izjemno hladni, delujejo depresivni, samo sedijo na metroju ali tramvaju in gledajo cez okno, veliko je alkohola (predvsem cez vikend) ter pri mladih popularna kaksna drogica. Da sami od svojih izstopajo, si namalajo vse zive barve v lase (ne glede na spol), frizerski poklic je tukaj izumrl, vecina ima dolge lase, vecje stevilo raznih obrockov (pirsing bi bil preslab izraz, saj so ti obrocki veliko vecji), se vozijo s kolesom po mestu, ko pada dez in je mrzlo in nosijo celado (obvezna oprema), imajo volnene rokavice, debelo puhovko ter…………kratke hlace. Normalno, da smo izbuljili oci. Nasa vaja, brez besed glede petja, punca zna, obvlada. Mogoce bi lahko spremenili ozadje (nekaterim je bil vsec prvotni – tepih vzorec), ampak……….A to kaj pomaga ? Kaj spremeni ? Po koncu tiskovke je bila nasa Alenka ukradena. Zagrabili smo jo za roki in jo posadili na stol in napravili kratek intervju. Nato se z Andrejem Babicem, potem se je ekipa razcetverila. DJ je moral v EuroClub, kamor je prisla vsa nasa delegacija kasneje. Zur se je zacel malo kasneje, ker so imeli svoj predstavitveni vecer Crnogorci. Da bo ex Juga delovala skupaj, sta na oder stopili tudi Makedonka in Alenka. Saj, ob pravem casu na pravem mestu. Zur v EuroClubu je trajal natanko do 3.30h (Finski predpisi), tja do enih so stregli pijaco zastonj (casti Faddy-jev oce in Crna Gora), bilo je noro in nekje med 400 in 500 prisotnih je bilo zelo zadovoljnih. Brez skandalov ne gre. Ob vrtenju lanskih zmagovalcev Lordijev, so fani iz Hrvaske in Srbije zaceli mnozicno buati in grajati, kar je pogrelo domacine. Ocitno kar dobro naliti z vodko in ostalimi zganimi pijacami, so hoteli s skupino obracunati. Dogajalo se je nahitro, zahvaljujoc hitremu posredovanju DJ-a (zamenjal pesem z Drama Queen) ter vunbaciteljem (redarjem, ki so prave gorile), se je iskrica ugasnila in vse je bilo tako, kot mora biti. Da pa dneva ne bo konec tako hitro, smo poskrbeli kar sami trije. Ker sta dva od treh pozabila kljuce pri tretjem clanu posadke, sta morala s taxijem nazaj v EuroClub in se enkrat v kamp, kar ju je olajsalo za 51€. DJ se je vrnil kasneje, a kako dobiti taxi v Helsinkih. Nekaj trapastih poskusov z mahanjem roke ob cesti ni pomagalo in kar nekaj casa je bilo potrebno, da je prisel mimo kdo, ki je zaradi prevelike kolicine alkohola v sebi sploh lahko govoril. Cez cesto naj bi lazje dobil taxi. Aja, a da ja ? Na nasprotni strani ceste pa je nekaksna taxi postaja. Ljudje cakajo v vrsti, pripelje taksi in stopis korak naprej. Kot pri nas za kruh. Ponoci je bilo 2C in spanec je bil tako trden, da smo se zbudili sele ob 10.30h namesto ob 6.15h. No, ja……Ker ste prebrali do konca tale prispevek, dobite za nagrado se novico, da omenjenega skandala v EuroClubu ni bilo. Bila je ena huda zurka.

 

Miran Cvetko

6 komentarjev maj 5, 2007

Strani

Kategorije

Povezave

Meta

Koledar

junij 2018
P T S Č P S N
« Maj    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930  

Posts by Month

Posts by Category